Kolesarjenje ob Dravi - Drauradweg

Malce pozen opis kolesarskega dopusta 2014.

Kot vzpodbuda za tiste, ki bi, pa ne upajo, ne vejo, ne znajo, bodo šli, ko otroci zrastejo, se jim pozdravi koleno, prihranijo dovolj denarja in za vse ostale.
Opis pa je namenjen predvsem kandidatom za družinsko kolesarjenje in z mlajšimi kolesarčki (bili smo dve družini, otroci od 6-10)

Pot

Drauradweg je kolesarska pot ob reki Dravi od izvira v Italiji, skozi Avstrijo, do Slovenije (Maribor). Pot je označena in vsaj do Slovenije primerna tudi za otroke. Odličen turističen produkt, ki ga v Avstriji znajo tržiti in verjamem, da jih prinese ogromno turistov.
Pot gre ob reki Dravi, torej navzdol. Večinoma, ampak vseeno je polno kratkih vzponov, ki popestrijo kolesarjenje. Pot večinoma vodi po ločenih kolesarskih poteh, včasih makadamu, včasih tudi po vaških cestah.

Pot je razdeljena na etape (dolžine okoli 40-50 km), ki so opisane na zgornjem linku in prilagojene lokaciji kempov in ostalim prenočitvenim možnostim. Kempov je dovolj, tako da si lahko prilagodimo pot glede na svoj tempo. Kempi so večinoma ob jezerih, kar včasih pomeni, da otroke težko spraviš naprej.

Pot je dobro označena in ji z lahkoto sledimo. Več informacij pa je na povezavi zgoraj.

Začetek

Začeli smo v Sillianu, zadnjem večjem mestu v Avstriji, okoli 20 km od izvira. Parkirali smo na železniški postaji, uradnih parkirišč je sicer malo, ampak je prostora dovolj. Kolesarska pot se začne neposredno ob postaji.
Nazaj smo se vrnili z vlakom, izkoristili smo družinsko kolesarsko vozovnico (do 5 oseb s kolesi za 24 ur na vseh progah za 44 EUR).

Morda še boljša možnost bi bila, da parkiramo na koncu poti in se na začetek peljemo z vlakom. Sicer izgubimo možnost vračanja od kjerkoli, dobimo pa dodaten motiv za vožnjo do avta ...

Kolesarjenje z otroki

Prvo pravilo kolesarjenja v skupini je dogovor o dinamiki vožnje. Se čakamo ali ne, kdo je prvi, kdo zadnji, kdaj se lahko prehiteva, kdaj ustavi. Sicer smo potrebovali par dni, ampak potem je steklo...

Otroška kolesa morajo biti brezhibna, ni hujšega kot s težko natovorjenim kolesom natikati verigo vreščečemu otroku. Piškoti in ostala poživila naj bodo spakirana pri roki, v primeru urgence.

Otroci so imeli kolesa od 20-26 col, najmanjša dva s 7 prestavami. Načelno za tako pot zadostujejo, vseeno bodo nekaj klancev morda prepešačili, ampak niso dolgi.

Na poti je precej kolesarjev, vendar ni pretirane gneče, ker večina potuje v isti smeri. Vseeno je na hitrih spustih potrebna previdnost.

Oprema

Na pot smo šli s polno bojno opremo. Tovorno kolo Surly Big Dummy in tovorna prikolica Carry Freedom.

Komplet za kampiranje in kuhanje in glede na muhasto poletje tudi dovolj oblačil - toliko, da jih tričetrt sploh nismo uporabili.

Prikolica se je izkazala odlično. Lahkotna za vožnjo, nikjer preširoka, kolo tudi na tački stoji stabilno. Na prikolici smo imeli tavelko potovalno torbo iz Intersporta, dokaj vodoodporna in precej ugodnejša kot Ortlibova. Na torbi pa pripete ležalne pene. Torba ima prostornino cca 140 litrov, kar zadostuje komplet oblačilom za družino za teden dni.

Za konec

Imeli smo res odlično izkušnjo, tudi vreme nam je služilo, deževalo je le ponoči. Pot je resnično lepa in primerna tako za začetnike, družine kot izkušene popotnike. Pojdite, ne bo vam žal. Mi je pa žal, da v Sloveniji ne premoremo vsaj približka te poti.

Še nekaj slik: